Pred jesenskimi počitnicami, ki jih že vsi nestrpno pričakujemo, smo na šoli pripravili radijsko oddajo, v kateri smo pred dvema državnima praznikoma, dnevom reformacije in dnevom spomina na mrtve, spomnili na njun pomen.

31. oktobra v Sloveniji praznujemo državni praznik – dan reformacije. Reformacijsko gibanje je slovenski prostor zaznamovalo predvsem z nastankom prvih tiskanih knjig, ki so zakoličile slovenski knjižni jezik in vzpodbudile proces narodnega zavedanja. Obenem je narodu prineslo začetek bogoslužja in šolstva v slovenskem jeziku. Spomnimo – na ta dan je leta 1517 je profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o potrebni prenovi Cerkve. S tem se je začelo reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Cerkve, hkrati pa je prispevalo ne le k verskemu, ampak tudi k posvetnemu, kulturnemu in narodnostnemu razvoju.

Reformacijsko prepričanje o pomenu posameznikove notranje vere (brez posrednikov med njim in bogom) je povzdignilo pomen človeka, njegove osebnosti, njegovih pravic in tudi odgovornosti do vseh institucij, od cerkve do države. Protestantsko pojmovanje posameznikove svobode vesti in enakosti ljudi v osnovnih verskih pravicah lahko danes preslikamo tudi v vrednoto strpnosti. Ob najpomembnejši protestantski zahtevi, da mora bogoslužje potekati v maternem jeziku, so se v 16. stoletju pojavile prve oblike šolstva, saj vere ni bilo mogoče širiti, če se ni prej ljudi naučilo tudi brati. Luthrovi nauki so odmevali tudi v slovenskih deželah.

Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je bil Primož Trubar. Je avtor prvih dveh knjig v slovenskem jeziku in prve slovenske tiskane knjige nasploh. V Nemčiji je namreč leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik. Ustvaril je več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. V tem času so izšla še druga dela, kot sta prevod Biblije Jurija Dalmatina in prva slovnica o slovenskem jeziku Zimske urice Adama Bohoriča. Pomen slovenskih protestantov za slovensko književnost povečuje tudi dejstvo, da od izida protestantskih del do leta 1675 ni izšla več nobena knjiga v slovenskem jeziku.

31. oktobra še posebej izpostavljamo pomen Primoža Trubarja. Stati inu obstati so besede, ki kažejo na njegov življenjski boj, zagovarjanje idealov in neizmerno ljubezen do njegovih ljubih Slovencev. Prav Trubar je tisti, ki nas je tako poimenoval. Ker ni bil razumljen, so ga oblasti preganjale, vendar sam v okolju nigdirdom, kot ga je poimenoval, ni koval zamer. S svojimi deli je v zibelko našega naroda položil vrednote, ki so vsem nam lahko še danes življenjsko vodilo. Resda so v času protireformacije zažigali protestantske knjige, jezika pač niso mogli uničiti. Zaradi Trubarja in drugih reformatorjev je slovenski jezik najbolj vseobsežen izraz slovenske kulture.

1. novembra pa se bomo spomnili vseh tistih, ki jih ni več med nami. Čaščenje umrlih je razširjeno po vsem svetu, ne samo pri nas. Verovanje v drugo, posmrtno življenje je namreč staro toliko kot človeštvo. V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Tudi krščanstvo je že od nekdaj primerno častilo umrle. Svetnikov so se spominjali na dan godu, mučencev pa z javnim čaščenjem. Ker pa je njihovo število hitro naraščalo, seveda ni mogel vsak dobiti svojega praznika. Zato se je katoliška cerkev odločila za poseben spominski dan v čast vsem mučencem in svetnikom skupaj. Od začetka 7. stoletja je bil ta dan 13. maj, sredi 9. stoletja pa je papež Gregor IV. praznik vseh svetih prestavil na 1. november. V slovenski kulturi je zasidrana ideja, da mora biti 1. novembra grob pokojnikov urejen, lep, bogato okrašen, očiščen. To tradicijo so vpeljali že južni Slovani, ki so grobe okraševali ob večjih praznikih, sprva le z mahom in svežim cvetjem. Obisk pokopališča in urejanje grobov imata za svojce poseben pomen, saj s tem počastijo pokojnika in spomin nanj.

Spoštovani, ob dveh državnih praznikih z versko zasnovo vam iskreno čestitamo. Želimo vam, da bi v času preizkušenj zaupali vase, stali in obstali. Do povratka v šolo 2. novembra ostanite zdravi in prijetno preživite počitniške dni.

Maja Ogrinc, prof.