Ko so konec leta 1897 igro Cyrano de Bergerac francoskega dramatika Edmonda Rostanda premierno uprizorili, so bili gledalci nepričakovano navdušeni. Viri pričajo o tem, da je dvorana znanega pariškega gledališča tako rekoč eksplodirala od vznesenega odziva gledalcev. Njeno priredbo sodobnega angleškega dramatika Martina Crimpa je poslovenil Boštjan Gorenc, ki v besedilu spretno prepleta verze s sproščeno govorico ter pogovornim jezikom, režiral pa Tin Grabnar.

Zadnjo predstavo v sezoni, preden se bodo vrata kultnega gledališča SNG Drama zaradi obnove zaprla, so si ogledali tudi dijaki 1. letnika smeri ekonomska gimnazija, ekonomski tehnik in medijski tehnik in bili nad sodobno rekonstrukcijo klasičnega dramskega besedila naravnost navdušeni. Že prvi pogled na oder pred samim začetkom predstave je nakazoval drugačno, sodobno uprizoritev. Bobni in kitare, klavir in drugi inštrumenti so napovedovali pravi rokovski koncert in takšen je bil tudi začetek. Vsebina je nato gledalce dregala z vprašanji o človekovi zunanji in notranji lepoti, poleg tega pa načela tudi mnoge v današnjem času silno pomembne teme, kot so vojna, vloga in položaj žensk ter cenzure umetnika in njegovega položaja v družbenem sistemu. Na številne od njih so svoje odgovore po ogledu pri urah slovenščine iskali tudi naši dijaki.

Ne le z vsebino, ampak tudi z izvrstno igro jih navdušila tudi igralska zasedba s Klemnom Janežičem, Sašo Pavlin Stošić in Juretom Henigmanom na čelu.

Maja Ogrinc, prof.