Provansa, čudovita dežela, na trenutke divja, kjer čas utripa drugače.

Že sama pot v Provanso je nekaj posebnega (če nisi 16 ur na avtobusu :D), saj se skozi Genovo v Italiji nadaljuje starorimska pot vse do francoske meje, kjer se začne raztezati prava azurna pravljica. Pri prijetnih in že kar vročih tridesetih  stopinjah nas je pot pripeljala v mesto Saintes-Maries-de-la-Mer, kjer smo pri njihovem prazniku Črne Sare res občutili pridih azurne obale.

Hotel je bil prijetno presenečenje, saj so bile sobe prijetne za bivanje, velike in urejene. Dijaki smo se najbolj razveselili osvežujočega bazena. Naslednji dnevi so potekali ob ogledih rimske arene, starega teatra, Van Goghovega vrta, ki ga najdemo na njegovih slikah,  akvadukt  ter stara francoska mesteca. Divji konji, ki tekajo svobodno ter  flamigi so prava paša za oči. Presenetil nas je stari kamnolom v Le Bauxu, v katerem v modernih tehnikah vizualne umetnosti predvajajo dela znanih slikarjev. Očarani smo bili nad Nico ter ogledom Monaka iz avtobusa. Čeprav sivka še ne cveti, smo si ogledali samostan enajstih patrov, ki sami obdelujejo mogočna polja sivke in v njihovi trgovinici nakupili spominke ter se prepustili vonjavam sivke.

Zagotovo je bila to prelepa izkušnja popotovanja po Azurni obali in marsikdo od nas se bo tja z veseljem vrnil nazaj.